Sistemi porazdeljenega upravljanja identitet v letu 2025: Preoblikovanje digitalnega zaupanja in varnosti v hiper povezanem svetu. Raziščite inovacije, povečan trg in strateški pregled, ki oblikuje naslednjih pet let.

• Izvršni povzetek: Ključne ugotovitve in tržni poudarki
• Pregled trga: Opredelitev sistemov porazdeljenega upravljanja identitet
• Napoved tržne velikosti in rasti za leto 2025 (2025–2030): CAGR, napovedi prihodkov in regionalna analiza
• Gonilne sile in izzivi: Varnost, zasebnost in regulativne sile
• Tehnološka pokrajina: Blockchain, decentralizirani identifikatorji (DIDs) in nove protokole
• Konkurenčna analiza: Vodilni ponudniki, zagonska podjetja in kartiranje ekosistema
• Uporabniški primeri in sprejem v industriji: Finance, zdravstvo, vlada in še več
• Prihodnji obris: Trendi, priložnosti in strateške priporočila
• Dodatki: Metodologija, viri podatkov in glosar
• Viri in reference

Izvršni povzetek: Ključne ugotovitve in tržni poudarki

Sistemi porazdeljenega upravljanja identitet (DIMS) preoblikujejo način, kako se digitalne identitete ustvarjajo, upravljajo in preverjajo v različnih sektorjih. Za razliko od tradicionalnih, centraliziranih rešitev za identiteto, DIMS izkoriščajo decentralizirane tehnologije — kot so blockchain in porazdeljeni register — za to, da uporabnikom omogočijo večjo kontrolo nad njihovimi osebnimi podatki, izboljšajo zasebnost in zmanjšajo odvisnost od enojnih točk odpovedi. Leta 2025 trg za sisteme porazdeljenega upravljanja identitet doživlja hitro rast, ki jo spodbuja naraščajoče regulativno povpraševanje po zasebnosti podatkov, proliferacija digitalnih storitev in potreba po varnih, uporabniku prijaznih metodah avtentikacije.

Ključne ugotovitve kažejo, da se sprejemanje pospešuje v finančnih storitvah, zdravstvu in vladnih sektorjih, kjer je varna in interoperabilna preverba identitete ključna. Glavni tehnološki ponudniki, vključno z Microsoft Corporation in International Business Machines Corporation (IBM), so razširili svoje ponudbe porazdeljenega upravljanja identitet, jih integrirali s platformami za oblak in podjetja. Odprti standardi, kot jih promovira World Wide Web Consortium (W3C) in OASIS Open, omogočajo interoperabilnost in čezmejno priznanje digitalnih potrdil.

Tržni poudarki za leto 2025 vključujejo:

• Širša implementacija okvirjev samozadostne identitete (SSI), ki omogočajo posameznikom, da lastijo in selektivno delijo svoje akreditive brez posrednikov.
• Naraščajoča sodelovanja med javnim in zasebnim sektorjem, z iniciativami, kot je Evropski digitalni identitetni žep, ki postavljajo merila za varne, prenosne digitalne identitete.
• Izboljšana varnost in preprečevanje goljufij, saj porazdeljene arhitekture zmanjšujejo tveganje množičnih kršitev podatkov in kraje identitete.
• Pojav novih poslovnih modelov in storitev, vključno z decentraliziranimi rešitvami za spoznavanje strank (KYC) in digitalno vključevanje.

Kljub tem napredkom ostajajo izzivi. Interoperabilnost med različnimi platformami DIMS, ovire pri sprejemanju uporabnikov in razvijajoča se regulativna okolja še naprej oblikujejo trg. Kljub temu pa usmeritev za leto 2025 nakazuje, da bo upravljanje porazdeljenih identitet postalo temeljni element digitalne infrastrukture zaupanja po vsem svetu.

Pregled trga: Opredelitev sistemov porazdeljenega upravljanja identitet

Sistemi porazdeljenega upravljanja identitet (DIMS) predstavljajo preoblikovatveni pristop k digitalni identiteti, ki prenaša kontrolo z centraliziranih oblasti na posameznike in decentralizirane mreže. Za razliko od tradicionalnega upravljanja identitet, kjer enotna entiteta (kot je vlada ali korporacija) hrani in preverja uporabniške akreditive, DIMS izkoriščajo tehnologijo porazdeljenega registra in kriptografske protokole, da uporabnikom omogočajo varno in avtonomno upravljanje, deljenje in preverjanje njihovih identitet na več platformah.

Trg DIMS se hitro razvija, kar spodbujajo naraščajoče skrbi glede zasebnosti podatkov, skladnosti z regulativami in potrebe po brezšivnih digitalnih interakcijah. Ključni sektorji, kot so finance, zdravstvo in vlada, raziskujejo rešitve porazdeljenega upravljanja identitet, da bi izboljšali varnost, zmanjšali goljufije in poenostavili uporabniške izkušnje. Na primer, Evropska unija napreduje z okviri digitalne identitete v skladu z uredbo eIDAS, ki spodbuja interoperabilnost in zaupanje med državami članicami. Podobno organizacije kot je World Wide Web Consortium (W3C) razvijajo standarde za decentralizirane identifikatorje (DIDs) in preverljive akreditive, ki podpirajo številne arhitekture DIMS.

Glavni tehnološki ponudniki in konzorciji aktivno oblikujejo pokrajino DIMS. Microsoft je uvedel rešitve decentralizirane identitete, zgrajene na odprtih standardih, medtem ko IBM in Evernym (zdaj del Ava) prispevata k odprtokodnim projektom in industrijskim pilotom. Ti napori so dopolnjeni z blockchain omrežji, kot sta Hyperledger in Sovrin Foundation, ki nudijo tehnično infrastrukturo za varne, interoperabilne identitetne ekosisteme.

Sprejemanje DIMS prav tako vplivajo regulativni trendi in povpraševanje potrošnikov po rešitvah, osredotočenih na zasebnost. Uvedba Splošne uredbe o varstvu podatkov (GDPR) v Evropi in podobne uredbe po svetu so povečale potrebo po modelih identitete, usmerjenih na uporabnike, ki minimizirajo izpostavljenost podatkov in omogočajo posameznikom obvladovanje. Kot rezultat, se pričakuje, da bo trg DIMS do leta 2025 doživel pomembno rast, s povečanjem naložb v pilotne projekte, prizadevanja za standardizacijo in čezpanžne sodelovanje.

V povzetku, sistemi porazdeljenega upravljanja identitet redefinirajo digitalno identiteto z decentralizacijo kontrole, izboljšanjem zasebnosti in spodbujanjem interoperabilnosti. Trg zaznamuje aktivna inovacija, regulativna dinamika in rastoč ekosistem tehnoloških ponudnikov ter standardizacijskih organov.

Napoved tržne velikosti in rasti za leto 2025 (2025–2030): CAGR, napovedi prihodkov in regionalna analiza

Globalni trg sistemov porazdeljenega upravljanja identitet je pripravljen na pomembno širitev v letu 2025, kar spodbuja naraščajoče pobude digitalne transformacije, povečane skrbi glede zasebnosti podatkov in proliferacija decentraliziranih tehnologij, kot je blockchain. Po industrijskih napovedih se pričakuje, da bo trg dosegel letno obrestno mero rasti (CAGR) približno 18% do 22% med letoma 2025 in 2030, kar odraža močno povpraševanje v javnem in zasebnem sektorju.

Napovedi prihodkov za leto 2025 ocenjujejo, da bo velikost trga dosegla med 2,5 milijarde in 3 milijarde dolarjev, pri čemer se pričakuje nadaljnje pospeševanje, ko organizacije iščejo varnejše, uporabniku prijazne rešitve identitete. To rast spodbujajo sprejetja okvirjev samozadostne identitete, ki posameznikom omogočajo obvladovanje njihovih digitalnih akreditivov brez zanašanja na centralizirane oblasti. Ključne gonilne sile vključujejo zahteve po skladnosti z regulativami, kot so tiste, ki jih določa Evropska komisija v skladu z uredbo eIDAS, ter naraščajočo potrebo po varni, interoperabilni preverbi identitete v sektorjih, kot so finance, zdravstvo in vladne storitve.

Na regionalni ravni se pričakuje, da bo Severna Amerika ohranila svoj vodilni položaj v letu 2025, saj bo zasedala največji delež trga upravljanja porazdeljenih identitet. Ta prevladujoča položaj pripisujemo zgodnji sprejetju s strani podjetij, močnim regulativnim okvirom in prisotnosti glavnih tehnoloških ponudnikov, kot so Microsoft Corporation in IBM Corporation. Evropa naj bi tesno sledila, podprta z iniciativami, kot je Evropski digitalni identitetni žep in stalne naložbe v digitalno infrastrukturo. Napoveduje se, da bo regija Azijsko-pacifiške oživila najhitrejšo CAGR, driven by rapid digitalization in countries such as India, China, and Singapore, and government-backed digital identity programs.

Gledano v prihodnost, se predvideva, da bo trg do leta 2030 presegel 6 milijard dolarjev letnega prihodka, pri čemer bodo sistemi porazdeljenega upravljanja identitet postali sestavni del digitalnih ekosistemov po vsem svetu. Konvergenca decentraliziranih identitetnih standardov, interoperabilnih protokolov in napredkov v kriptografski varnosti bo dodatno pospešila sprejemanje. Ko organizacije in vlade postavljajo prednost na zasebnost, varnost in moč uporabnikov, se pričakuje, da bo upravljanje porazdeljenih identitet imelo ključno vlogo pri oblikovanju prihodnosti digitalnega zaupanja.

Gonilne sile in izzivi: Varnost, zasebnost in regulativne sile

Sistemi porazdeljenega upravljanja identitet (DIMS) preoblikujejo način upravljanja digitalnih identitet posameznikov in organizacij ter nudijo decentralizirane alternative tradicionalnim centraliziranim ponudnikom identitete. Ko pridobivajo na priljubljenosti, večgonilnih in izzivov — zlasti na področju varnosti, zasebnosti in regulativne skladnosti — oblikujejo njihovo evolucijo v letu 2025.

Gonilne sile: Varnost in zasebnost sta glavna motivatorja za sprejemanje DIMS. Z izkoriščanjem tehnologij, kot so blockchain in dokazi brez znanja, ti sistemi zmanjšujejo tveganje obsežnih kršitev podatkov in zmanjšujejo zanašanje na enojne točke odpovedi. Uporabniki pridobijo večjo kontrolo nad svojimi osebnimi podatki, odločajo, kdaj in s kom delijo akreditive. Ta uporabniško usmerjen pristop je usklajen z naraščajočim povpraševanjem potrošnikov po zasebnosti in preglednosti ter s regulativnimi trendi, ki poudarjajo minimizacijo podatkov in soglasje uporabnika. Povečana digitalna storitev v financah, zdravstvu in vladi še dodatno pospešuje potrebo po robustnih, interoperabilnih rešitvah identitete, ki lahko delujejo čez meje in platforme.

Izzivi: Kljub njihovim obljubam se DIMS soočajo s pomembnimi ovire. Varnost ostaja dvorezni meč: medtem ko so porazdeljene arhitekture lahko bolj odporne, prav tako uvajajo nove napade, kot so ranljivosti v pametnih pogodbah ali mehanizmih soglasja. Zagotavljanje celovitosti in pristnosti decentraliziranih akreditivov je nenehni tehnični izziv. Tudi zasebnost je zapletena; medtem ko DIMS lahko izboljšajo zasebnost uporabnikov, lahko nepravilna implementacija ali uhajanje metapodatkov undermines te koristi.

Regulativna skladnost je morda najtežji izziv. Zakoni, kot sta EU Splošna uredba o varstvu podatkov (GDPR) in pojavne usmeritve v ZDA in Aziji, zahtevajo stroge kontrole nad obdelavo podatkov, shranjevanjem in pravicami uporabnikov. DIMS morajo uskladiti nepopustljivost porazdeljenih registrov s “pravico do pozabe” in drugimi regulativnimi zahtevami. Industrijske skupine in standardizacijski organi, kot sta World Wide Web Consortium (W3C) in OASIS Open, delujejo na razvoju interoperabilnih standardov in najboljših praks, toda regulativna negotovost še vedno ostaja, še posebej, ko vlade razmišljajo o novih pravilih za digitalne identitete in čezmejne pretoke podatkov.

V povzetku, pot DIMS v letu 2025 oblikuje medsebojno delovanje varnosti, zasebnosti in regulativnih sil. Uspeh bo odvisen od tehnoloških inovacij, robustnih okvirjev upravljanja in stalnega sodelovanja med industrijo, regulativnimi organi in uporabniki.

Tehnološka pokrajina: Blockchain, decentralizirani identifikatorji (DIDs) in nove protokole

Tehnološka pokrajina za sisteme porazdeljenega upravljanja identitet v letu 2025 je oblikovana s hitrim napredkom v blockchainu, decentraliziranih identifikatorjih (DIDs) in vrsto novih protokolov. Te tehnologije si skupaj prizadevajo odpraviti dolgoletne izzive v digitalni identiteti, kot so zasebnost uporabnikov, interoperabilnost in nadzor nad osebnimi podatki.

Tehnologija blockchain podpira številne rešitve porazdeljenega upravljanja identitet s tem, da nudi neizpodbitljiv, decentraliziran register za beleženje identitetnih transakcij. Ta pristop odpravlja potrebo po centralni avtoriteti, zmanjšuje enojne točke odpovedi in povečuje zaupanje. Vodilne platforme blockchain, kot sta Hyperledger Foundation in Ethereum Foundation, so razvile okvire in orodja, specifično prilagojena za uporabo identitete, vključno s pravicami in javnimi omrežji, ki podpirajo preverljive akreditive in varno deljenje podatkov.

Decentralizirani identifikatorji (DIDs) so temelj tega novega paradigme. DIDs so globalno edinstveni identifikatorji, ki jih ustvarjajo, lastijo in nadzorujejo posamezniki ali organizacije, neodvisno od kakršnega koli centraliziranega registra ali avtoritete. World Wide Web Consortium (W3C) je standardiziral specifikacijo DID, kar omogoča interoperabilnost med platformami in spodbuja živahen ekosistem metod DID. DIDs se pogosto povezujejo s preverljivimi akreditive, kar uporabnikom omogoča, da predložijo kriptografsko zavarovane dokaze o identitetnih atributih, ne da bi razkrili nepotrebne osebne informacije.

Novi protokoli dodatno krepijo zmožnosti sistemov porazdeljenega upravljanja identitet. Protokoli, kot so standardi Decentralized Identity Foundation (DIF), okviri Trust Over IP Foundation in OASIS Open za preverljive akreditive, spodbujajo interoperabilnost, razširljivost in upravljanje. Ti protokoli opredeljujejo, kako se identitete izdajajo, upravljajo in preverjajo preko različnih omrežij in jurisdikcij ter podpirajo uporabniške primere od finančnih storitev do zdravstva in vlade.

Leta 2025 konvergenca blockchaina, DIDs in novih protokolov omogoča prehod k upravljanju identiteta, usmerjenega na uporabnike. Posamezniki pridobijo večjo kontrolo nad svojimi digitalnimi identitetami, medtem ko organizacije pridobivajo prednosti z zmanjšanjem goljufij, poenostavitvijo skladnosti in izboljšanimi uporabniškimi izkušnjami. Ko se sprejemanje povečuje, bo stalno sodelovanje med tehnološkimi ponudniki, standardizacijskimi organi in regulativnimi agencijami ključno za zagotavljanje varnosti, zasebnosti in globalne interoperabilnosti v sistemih porazdeljenega upravljanja identitet.

Konkurenčna analiza: Vodilni ponudniki, zagonska podjetja in kartiranje ekosistema

Pokrajina sistemov porazdeljenega upravljanja identitet (DIMS) v letu 2025 se odlikuje po dinamični mešanici uveljavljenih tehnoloških ponudnikov, inovativnih zagonskih podjetij in naraščajočega ekosistema standardizacijskih organov in konzorcijev. To konkurenčno okolje oblikuje naraščajoče povpraševanje po rešitvah identitete, ki varujejo zasebnost in so uporabniku prijazne, v sektorjih, kot so finance, zdravstvo in vlada.

Med vodilnimi ponudniki Microsoft nadaljuje z napredkom svojega Azure Active Directory in iniciativ decentralizirane identitete, pri čemer izkorišča svoj obseg v podjetjih in infrastrukturo v oblaku. IBM je še en pomemben igralec, ki se osredotoča na rešitve identitete na osnovi blockchaina in interoperabilnosti preko svoje platforme IBM Verify. Okta, Inc. in Ping Identity Holding Corp. sta prav tako vidna, saj ponujata federirane in decentralizirane storitve identitete, prilagojene za velika podjetja.

Zagonska podjetja so gonilna sila inovacij v DIMS, pogosto s poudarkom na samozadostni identiteti (SSI) in preverljivih akreditivih. Evernym (zdaj del Avanade Inc.), Sphereon in Sovrin Foundation so znani po svojih odprtokodnih okvirih in prispevkih k gibanju SSI. Jolocom GmbH in uPort (od ConsenSys) so prepoznani po svojih mobilnih decentraliziranih denarnicah identitete in orodjih za razvijalce.

Ekosistem še dodatno bogatijo organizacije za standardizacijo in konzorciji. World Wide Web Consortium (W3C) je ključnega pomena pri razvoju standardov za preverljive akreditive in decentralizirane identifikatorje (DID), ki podpirajo številne rešitve DIMS. Decentralized Identity Foundation (DIF) in Trust Over IP Foundation spodbujata interoperabilnost in najboljše prakse, medtem ko Hyperledger Foundation podpira odprtokodne blockchain okvire za identiteto.

Kartiranje ekosistema razkriva trend sodelovanja med obstoječimi podjetji in zagonskimi podjetji, s pilotnimi projekti in iniciativami, usmerjenimi na konzorcije, ki pospešujejo sprejemanje. Pričakuje se, da se bo konkurenčna pokrajina zaostrila, saj regulativni pritiski in digitalna transformacija spodbujajo organizacije k sprejemanju porazdeljenega upravljanja identitet na široko.

Uporabniški primeri in sprejem v industriji: Finance, zdravstvo, vlada in še več

Sistemi porazdeljenega upravljanja identitet (DIMS) preoblikujejo, kako organizacije v različnih sektorjih upravljajo digitalne identitete, saj ponujajo izboljšano varnost, zasebnost in nadzor uporabnikov. Njihovo sprejemanje se pospešuje v panogah, kjer sta zaupanje, skladnost in celovitost podatkov ključna.

• Finančne storitve: Finančne institucije izkoriščajo DIMS za poenostavitev vključevanja strank, skladnost z regulativami KYC (Znaščenja o strankah) in AML (Preprečevanje pranja denarja) ter zmanjšanje goljufij. Z omogočanjem uporabnikom, da obvladujejo in delijo preverjene akreditive, banke lahko zmanjšajo podatkovne silose in izboljšajo uporabniško izkušnjo. Na primer, Mastercard je pilotiral rešitve decentralizirane identitete za olajšanje varnih digitalnih transakcij in čezmejnih plačil.
• Zdravstvo: V zdravstvu DIMS podpirajo varno deljenje podatkov pacientov med ponudniki, obenem pa ohranjajo zasebnost in skladnost z regulativami (npr. HIPAA). Pacienti lahko dodelijo ali prekličejo dostop do svojih zdravstvenih zapisov, kar zmanjšuje administrativne bremena in izboljšuje usklajevanje oskrbe. Iniciative, kot je Center za digitalno zdravje Mayo Clinic, raziskujejo decentralizirano identiteto za izboljšanje angažiranosti pacientov in varnosti podatkov.
• Vlada: Vlade sprejemajo DIMS za digitalne storitve za državljane, e-glasovanje in varen dostop do javnih virov. Ti sistemi pomagajo preprečiti krajo identitete in poenostaviti dostavo storitev. Evropska komisija napreduje z okvirom Evropske digitalne identitete, ki omogoča državljanom, da uporabljajo enotno digitalno identiteto na območju držav članic za javne in zasebne storitve.
• Onkraj: Izobraževanje, potovanja in podjetja: Univerze izvajajo pilote DIMS za digitalne diplome in študentske zapise, medtem ko industrija potovanj raziskuje preverljive akreditive za brezskrbne prehode meja. Podjetja se poslužujejo porazdeljenega upravljanja identitet za upravljanje dostopa zaposlenih in akreditivov, pri čemer zmanjšujejo tveganja, povezana s centraliziranimi bazami podatkov. Organizacije, kot je IBM, razvijajo rešitve za preverljive akreditive in decentralizirano upravljanje identitete na ravni podjetij.

Ko DIMS zorejo, se pričakuje, da se bo njihova sprejemanje razširilo tudi v upravljanje dobavne verige, IoT in pametne mest, kar bo poganjalo potrebo po varnih, interoperabilnih in uporabniku prijaznih rešitvah identitete.

Prihodnji obris: Trendi, priložnosti in strateške priporočila

Prihodnost sistemov porazdeljenega upravljanja identitet je pripravljena na pomembno evolucijo v letu 2025, kar spodbujajo tehnološki napredki, regulativne spremembe in naraščajoče zahteve po digitalnih rešitvah, osredotočenih na zasebnost. Ko organizacije in posamezniki vse bolj iščejo varne, uporabnikom nadzorovane mehanizme identitete, več ključnih trendov oblikuje pokrajino.

• Decentralizacija in interoperabilnost: Premik proti okvirjem decentralizirane identitete (DID) se pospešuje, pri čemer standardi, ki so jih razvili World Wide Web Consortium (W3C) in Decentralized Identity Foundation, pridobivajo na pomenu. Interoperabilnost med platformami in čezmejno deluje postaja prednost, kar omogoča brezšivne uporabniške izkušnje in širšo sprejemanje.
• Integracija z novimi tehnologijami: Sistemi porazdeljenega upravljanja identitet se vse bolj integrirajo z blockchainom, dokazi brez znanja in preverljivimi akrediti. Podjetja, kot sta Microsoft in IBM, vlagajo v rešitve, ki izkoriščajo te tehnologije za izboljšanje varnosti, zmanjšanje goljufij in omogočanje večje kontrole uporabnikov nad njihovimi osebnimi podatki.
• Usmerjenost k skladnosti in zasebnosti: Skladnost z naraščajočimi predpisi, kot je eIDAS 2.0 EU in globalne zakonske zaščite podatkov, je ključni gonilna sila. Organizacije usklajujejo svoje strategije porazdeljenega upravljanja identitet, da izpolnjujejo te zahteve, kot to izpostavlja Evropska komisija. Načela zasebnosti po načrtu postajajo standard, ki zagotavlja soglasje uporabnikov in minimizacijo podatkov.
• Priložnosti v digitalnih storitvah: Upravljanje porazdeljene identitete odpira nove priložnosti v sektorjih, kot so finance, zdravstvo in javne storitve. Na primer, vlada Združenega kraljestva testira digitalne pobude identitete za poenostavitev dostopa do javnih storitev, medtem ko finančne institucije raziskujejo decentralizirane KYC procese za izboljšanje vključevanja in skladnosti.

Strateška priporočila: Za izkoriščenje teh trendov naj organizacije vlagajo v interoperabilne, standardne rešitve, prednost dajo zasebnosti in soglasju uporabnikov ter aktivno sodelujejo z regulativnimi razvoji. Sodelovanje z industrijskimi konzorciji in tehnološkimi ponudniki bo ključno za zagotavljanje razširljivosti in zaupanja. Ko se upravljanje porazdeljenih identitet razvija, bodo tisti, ki sprejmejo proaktiven, uporabniku usmerjen pristop, najbolje pozicionirani za vodstvo v digitalnem gospodarstvu leta 2025 in naprej.

Dodatki: Metodologija, viri podatkov in glosar

Ta dodatek predstavi metodologijo, vire podatkov in glosar, ki so povezani z analizo sistemov porazdeljenega upravljanja identitet v letu 2025.

Metodologija

Raziskava za to poročilo je uporabila kombiniran pristop, ki združuje kvalitativne in kvantitativne podatke. Primarni podatki so bili zbrani preko intervjujev s strokovnjaki iz industrije, tehničnimi vodji in predstavniki organizacij, ki aktivno uvajajo rešitve porazdeljenega upravljanja identitet. Sekundarni podatki pa iz uradnih dokumentov, tehničnih belih knjig in standardov, ki jih objavljajo priznane institucije, kot so World Wide Web Consortium (W3C) in OASIS Open. Trend sprememb na trgu je bil analiziran s pomočjo javno dostopnih statistik od vodilnih tehnoloških ponudnikov in odprtokodnih projektov.

Uporabljen je bil okvir primerjalne analize za ocenjevanje različnih sistemov porazdeljenega upravljanja identitet, pri čemer so se osredotočili na merila, kot so interoperabilnost, zasebnost, razširljivost in skladnost z novimi standardi. Študija je uvedla tudi regulativne spremembe, pri čemer se je sklicevala na usmeritve organizacij, kot sta Evropska komisija in National Institute of Standards and Technology (NIST).

Viri podatkov

• Tehnične specifikacije in standardi iz World Wide Web Consortium (W3C) in OASIS Open
• Dokumentacija odprtokodnih projektov s platform, kot je Hyperledger Foundation
• Uradne bele knjige in dokumentacija produktov ponudnikov rešitev, vključno z Microsoft in IBM
• Regulativne smernice iz Evropske komisije in National Institute of Standards and Technology (NIST)
• Industrijska poročila in študije primerov, ki jih objavljajo priznane organizacije, kot je GSMA

Glosar

• Sistem porazdeljenega upravljanja identitet: Okvir, ki omogoča ustvarjanje, upravljanje in preverjanje digitalnih identitet preko decentraliziranih mrež.
• Decentralizirani identifikator (DID): Globalno edinstven identifikator, ki ne zahteva centralne registracijske avtoritete, kot je opredeljeno s strani World Wide Web Consortium (W3C).
• Preverljiv akreditiv: Digitalna izjava, ki jo izda izdajatelj o subjektu, katero je mogoče kriptografsko preveriti.
• Samozadostna identiteta (SSI): Pristop k digitalni identiteti, ki posameznikom omogoča nadzor nad njihovimi osebnimi podatki in akreditivi.
• Interoperabilnost: Sposobnost različnih sistemov in organizacij, da delujejo skupaj in brez prekinitev izmenjujejo informacije.

Viri in reference

• Microsoft Corporation
• International Business Machines Corporation (IBM)
• World Wide Web Consortium (W3C)
• OASIS Open
• Evernym
• Ava
• Hyperledger
• Splošna uredba o varstvu podatkov (GDPR)
• Evropska komisija
• Ethereum Foundation
• Decentralized Identity Foundation (DIF)
• Trust Over IP Foundation
• Okta, Inc.
• Ping Identity Holding Corp.
• Avanade Inc.
• Sphereon
• Jolocom GmbH
• uPort
• ConsenSys
• Vlada Združenega kraljestva
• National Institute of Standards and Technology (NIST)